Povsod je lepo, a ... ja, doma je najlepše! Že dolgo časa vem, da sem oseba, ki je zelo navezana na domače in na toplino svojega doma. Ko sem bila mlajša, sem govorila, da bom živela v isti hiši kot moji starši, potem je nastopila puberteta in ni bilo hujšega, kot misel na življenje z njimi. Zadnji dve leti približno pa opažam, da sem na starša in dom zelo navezana. Mogoče celo malo preveč za nekoga, ki se podaja na pot v svet odraslih. Ja, počasi. Si bom kar vzela čas... :)
 |
| Dokaz, da je bilo res napisano na roko + kavica. |
Tudi samo mnenje o "odraslosti" se z leti smešno spreminja. Včasih smo si vsi želeli, da bi bili odrasli, da bi živeli sami in se imeli fino. Ampak se pri vsaki generaciji zgodi enako. Najprej želimo odrasti, potem mislimo, da smo zreli, nato pa nastopi obdobje, ko si želimo, da bi se vrnili nazaj v otroštvo. Včasih si želimo (mogoče samo jaz), da bi me starši držali za roke na vsakem koraku mojega življenja. Načeloma sem zelo samostojna oseba, ki lahko veliko stvari naredi sama in se lahko sooča z različnimi izzivi (ki jih imam celo rada). Trenutno pa imam v Madridu obdobje, ko si želim pomoči na faksu, v kuhinji, pri raznih administracijah, nekoga, ki bi mi pel uspavanke... Ok, pri zadnjem primeru pretiravam. Ampak ko se prvič soočiš z dejstvom, da moraš vse urediti sam in se sam znajti, je kar malo zastrašujoče. Ko pa si pred to dejstvo postavljen v Španiji, je vse skupaj še malo bolj zapleteno. Vedno bolj imam občutek, da so Španci grozno neorganizirani in da so za moj okus preveč "na izi". Pri različnih administracijah in stvareh povezanih s faksom imam rada organiziranost, natančnost in perfeksionizem. Tako je življenje veliko lažje, saj vse stoji na svojem mestu. Ko pa je vse več ali manj (oprostite izrazu) "jebivetrovsko", se stvari zakomplicirajo. Že samo sestaviti urnik ni najlažje. Zakaj? Ker ima moj faks grozno spletno stran, ker je pri predmetih veliko skupin in lahko Erasmus študenti izberemo katerokoli in ker ti nihče nič ne pove. Prepuščen si sam sebi in moraš težiti ljudem, ki o tem kaj vedo - študenti, ki so vse to že prestali. Mogoče se zdi, da se le pritožujem, a se ne, le red imam rada.
 |
| Dan sem si malček polepšala z našo Brillijantino :) Link: http://www.youtube.com/watch?v=8N6eYUTzABY |
Danes je moj prvi dan na faksu. Mislila sem, da imam prvo predavanje ob 9h pa do 11h. Prišla sem v predavalnico, za katero sem mislila, da je pravilna in na koncu se je izkazalo, da je učilnica prava, le predavanje ne. Bila sem jezna. Kako lahko naredijo tako zmeden urnik? Od 11:30 do 13h imam angleščino, kasneje pa nemščino (za začenike). Trenutno sedim v cafetarii na filofaksu, ki je veliko bolj prijazen kot moj faks, ki je videti kot nedokončana umobolnica.
Tukaj sedim in ker ne vem, kaj bi delala dve uri in pol sem se odločila, da ta blog najprej napišem na papir, potem pa ga preprišem, saj me pisanje pomirja. Čakam na angleščino - upam, da bo tako lahka, kot si predstavljam, da bo. Vem, grozno se sliši. ampak Španci so z angleščino katastrofalni, tako da ...
Hm...zanimivo. Mislila sem, da bo tale objava temeljila na domotožju in na stvareh, ki jih pogrešam, a so moje misli očitno malce odtavale. No, da vam zaupam, kaj najbolj pogrešam poleg vseh oseb, ki jih imam najraje (sem štejem tudi Arija): tenstan krompir, nedeljska pečenka, vonj domačega kosila, domača goveja juha in zelo pogrešam mir svojega doma. Ko se tukaj uležem in želim zaspati, me vedno nekaj moti. Ali je glasna glasba ter glasovi srečne mladine ali pa so zvoki filma, ki se ga vedno gleda nenormalno naglas. Ja, živim z mladimi ljudmi, a globoko v meni živi tečna stara gospa, ki gre rada spat ob 23h. Vsaka stvar je za nekaj dobra, se tolažim, ali, kot mi je všeč španski stavek: "Si la vida no te sonrie, hazle coscillas!" (Prevod: "Če te življenje ne nasmeje, ga požgečkaj!") Super stavek za dneve, ko ne vem kaj naj sama s sabo in ko pogrešam dom. Poleg tega pa si večkrat rečem: "Hej! Živiš v Španiji! To si hotela! Uživaj, dokler traja!"
P.S.: Trenutno je ura 2:03 budilko pa imam nastavljeno za ob 7h. Oh happy day!
Ni komentarjev:
Objavite komentar