Dragi dnevnik ...

Dragi dnevnik!

Oprosti, ker ti nisem pisala že en mesec ...

  Tako nekako bi izgledalo najstniško opravičilo dnevniku. No, moj blog ni dnevnik, je pa pesem za mojo dušo. Za mojo "umetniško" žilico, ki kdaj pa kdaj rada kaj napiše.

Rižota s piščancem, gobicami in grahom

  Veseli december je počasi zaprl svoja vrata in s tem prijazno pozdravil čemerni januar. Sama sem se odločila, da se bom za praznike vrnila domov, saj lahko v svoji postelji spim kar 16-krat. Da ne omenjam vseh domačih obrokov, ki sem jih deležna in vseh domačih sladic. Ko se po štirih mesecih vrneš nazaj domov, vsi po vrsti mislijo, da si lačen in po pravici povedano, kar paše, ko ti z vseh strani nudijo domačo hrano. Ne vem kdaj sem bila nazadnje tako vesela goveje juhe ali jote. V Španiji nisem stradala, da ne bo pomote, ampak ko kuhaš samo zase hitro postaneš zelo skromen in zadovoljen z vsem. Na začetku sem bolj ali manj živela od na hitro spečenih zrezkov ali pleskavic, potem pa sem se odločila, da je čas za kaj boljšega. Ko sem se v začetku novembra preselila v drugo stanovanje, so se moje kuharski poskusi začeli. V prvem stanovanju je bila kuhinja tako žalostno opremljena, da je bil izziv celo skuhati čaj. Zdaj pa imamo lepo kuhinjo z velikim pultom, kjer lahko vse nasvinjaš kot Jamie Oliver. Prva stvar, ki sem jo skuhala je bila brokolijeva juha. Se moram pohvaliti, imela je enak okus kot tista, ki jo skuha mami. Seveda sem jo delala po njenem receptu, a vseeno je veliko priložnosti, da se med postopkom kaj zalomi. Naslednja stvar, ki sem jo delala je bila zelenjavna juha. Vedno se mi je zdelo, da je to neka velika umetnost. No, ko začneš, ugotoviš, da ni nič posebnega. Popražiš čebulo, dodaš česen, popražiš narezano zelenjavno, zaliješ z vročo vodo, dodaš brokoli in grah ter začimbe po okusu. In to je vse! In tudi ta juha je uspela. Mogoče sem pri prvem poskusu pretiravala z rdečo papriko, ampak pojedla sem jo pa vseeno. Bila sem zadovoljna, da lahko naredim nekaj mojemu želodčku prijaznega. Potem pa se mi je kmalu "zaluštalo" po mesu, a vseeno nisem bila pri volji za še ene zrezke. Naredila sem rižoto! Ta recept sem tudi sama poznala, a sem vseeno malo potipala, kaj vse moram narediti, da slučajno ne bi kakšna sestavina ostala pozabljena. Lepa bela rižota s koščki piščanca, grahom in gobicami. In ker mi je še nekaj gobic ostalo, sem si čez dva dni  naredila piščanca v smetanovi omaki ter vanjo dodala ostanek gobic. Skoraj najbolj pa sem ponosna na sataraš. Recept je otročje lahek, a vseeno je to nekaj tako prijaznega za študenta, ki je od doma cel dan. Ob dnevih, ko se domov vračam ob 18h si na hitro naredim sataraš z jajci, zeleno solato in za sladico jabolko s cimetom. Kako malo je potrebno, da si srečen, kajne?

Brokolijeva juha z doma popečenimi kruhki in zelenjavna juha

  Zanimivo je, kako se vsega naučiš, takrat ko nastopi trenutek, da se moraš. Naučila sem se kuhati, pospravljati za seboj (to znam že od prej :P), prati perilo in ga zložiti tako, da niti ne potrebujem likalnika, kupiti vse v trgovini, kar potrebujem in se upreti skušnjavam, ki so le nepotrebno zapravljen denar. Res, takšno izkušnjo bi priporočila vsem, še posebej razvajenčkom, ki so vajeni, da jim je vse prinešeno k riti. Malo za hec, a vseeno malo tudi zares ;)